Se vam je že kdaj strgalo, zaradi računalnika?
Ste bili tako jezni, da ste stovkli tipkovnico?
Nekemu nemško govorečemu dečku se je dobesedno odpelalo. Stolkel je popolnoma vso tipkovnico, pri tem pa se je nemarno drel.
No, oglejte si posnetek!
Pa velik užitkov!
Včeraj zvečer, ko mi je že pošteno krulilo v želodcu, sem si želel privoščiti burek. V denarnici sem bil brez denarja, zato sem se odločil, da s kartico dvignem denar na bankomatu. In glej ga zlomka! Bankomat za Gorenjsko banko ni sprejel kartice od Poštne banke Slovenije.
Bankomat je kar naprej piskal, da je narobe vstavljena kartica. Popolnoma mi je prekipelo!
No, da ne bom preveč dolgovezil, si raje oglejte video.
http://video.google.com/videoplay?docid=-7180183090064705587Pa lep pozdrav!
No pa imam še eno dogodivščino. Včeraj ko smo tekli po toči smo se dogovorila, da gremo danes s kolesom na Krvavec. In res, brez oklevanja smo odšli, okoli 11 dopoldne, proti Krvavcu. Zaradi včerjšnega šprinta po toči so me noge kar pošteno pekle.
Začetn tempo je bil počasan(sevda saj je bil tek tudi). Do začetka vzpona na Krvavec je potekalo vse glatko, potem pa… Ja čakal nas je križev pot. Že začeten vzpon je bil(oprostite izrazu) svinsko težak. Prestavim v najlažjo prestavo in gonim … in gonim… in gonim(ups kakšno slovenščino mam jst. Gonjenje-Pritiskanje). Noge so me pekle(čist preveč) do vrha pa je bilo… o joj še tok klanca. Klanec je dolg več kot 11 km, pa še to je samo do makedamske poti. Vsak kilometer je bilo napisano koliko je še do vrha. In to me je pošteno jezilo. Imel sem občutek, da mi cesta “govori” kok mamo še do cila. Cel čas sem govoril, čudne stvari, saj taki klanci me psihično ubijejo. Nisem ravno vztrajnež, ki bi vsak dan prekolesaril Vršič potem pa gre še na Lubel in na Jezersko za piko na i pa še na Krvavec. Jst sem navden športnik, ki si sicer želi uspeha v športu, ki ga trenira, vendar pa je za ta uspeh še preveč len.
No in s takim tempom smo počasi nadaljevali proti cilju. Na cesti so bila napisana imena kot so: Luka, Stojan, Ale, Aleš, Marjan…. Najvrjetneje gre za tekmovalce kluba Bambi, ki se vsako leto udeležije tekme-Vzpon na Krvavec.
Ko smo prispeli, do Ambroža na Krvavcu, je bilo do našega cilje približno še 2,5 kilometra. Motivacije mi je začelo počasi zmankovati. Če sem bil na začetku še zagnan, zdaj absolutno nisem bil več. Tudi govoriti sem nehal, edine besede ki sem jih cev čas ponavljal so bile: “Lačen sem, lačen kje je ta ku… vrh”. Zadnje 2 kilometra se je vleko kot cev teden(kadar je šola, seveda). Ko pridemo do napisa 1000, sem vedel da je do vrha še en ku…. kilometer. Pripeljemo do napisa 500, jst sem zgubljal živce. Pridemo do napisa 200, jst sem bil že pošteno živčen, saj sem prej napisal, da me motijo napisi, kjer piše koliko je še do cilja. Ko le prispemo do začetna makedamske poti(naprej nismo šli, saj smo z jeziki že lizali tla) sem se usedel in si privoščil čokolatko. V 20 sekundah čokolatke ni bilo več. Seveda saj sem bil lačen, pojem še eno, se napravimo in odidemo proti tlom.
Ob spuščanju nas je tako zeblo, da se mi je tresla spodnja čeljust in začelo se mi je kovcati po vzponu navzgor. Ustavimo se v gostilni na Ambrožu, kjer smo si privoščili čaj. V čaj si namečem približno 15 žlic slatkorja, saj mi je padel. Popijemo čaj in odidemo proti tlom.
Do Šenčurja se ni dogodilo nič zanemivega, nato pa… Peljemo se po zelo oski cesti(dva pa po dva), ko nasproti pripelje avto. Opazim, da se ne bom umaknil, ampak da bo vozil kar po sredini ceste, zato zavpijem naj se mu čim bolj umaknejo. Zapeljemo že skoraj na pesek, ko se nenadoma frendica vstraši robu (voznik pa je rahlo zavil proti njej) in zadela je v njegovo ogledalo. Voznik obrne, mi se ustavimo. Skoči iz avta in mi zavpija: “A se lohk čez celo cesto vozte!”Gre proti meni, stopim dva koraka nazaj, saj nebi rad dobil batine. Razložim mu, da smo se mu lepo umaknili, on pa je vozil po sredini. Predlagam mu, naj drugič pelja malo bol ob robu. On pa meni nazaj: ” A nj grem v grmovje!” Prekipi mi, rahlo povzdignem glas, mu spet razložimda, da smo se mu omaknili že skoraj na travo. On pa še kar: “Kva voste vštric?” Prevod: Kaj vozite vzporedno? Pravi, da bi najraje poklical policijo, gre gledat svoje ogledalo na avtomobilu in mi začne pamet solit, da smo za vsako nesrečo krivi kolesarji, ker se kao vozimo vedno vzporedno. Dj ne bod pametn stari! Mu spet razložim da smo se lepo mu omikali, vendar on je vozil po sredini ceste. In spet začne: “A nj grem v grmovje drugič?” Totalno se mi zmeša in mu z zelooooo glasnim glasom ponivim, da bi se lako malo ognil, da je avto širok, balanca od kolesa je široka, cesta pa je ozka. A ni logično, da bi se vsi morali ogniti drug drugemi. Nato mu frendica lepo v mirnem tonu razloži(meni je že pošteno vrelo v glavi) vse kar se je pripetilo. Dodam, da naj bo vesel da smo se vstavili. On pa je dejal, da če se nebi vstavili, da bi enega od nas štirih povozil. ŠE UBIT NAS JE HOTU. Se lepo pomenimo, se mu opravičimi(nevem zakaj, sj nismo bli mi krivi), preverimo škodo in ugotovimo da je škode za 0,00 eura. Se poslovimo, zaželi nam srečo(HINAVC) in odidemo proti domu. Celo pot do doma sem ga preklinjal. On bom men govoru, da smo za vse nesreče kolesarji krivi. Frendica me lepo pomiri. Na koncu smo se temu vozniki že smejali.
Ja taka je bla naša zogdba danes. Vse voznike naprošam, da naj bodo strpni do kolesarjev in naj se jim na ozki cesti vsaj malo ognejo, mi pa se nebomo vozili vzporedno. Častna mastna.
Zdj pa spat! No pa lep pozdrav!
No, danes ni bil tako lep pogled na Krvavec. Bilo je megleno.
Nesreče v formuli 1 so kar pogost pojav. Glavni vzrok je definitivno velika hitrost, ki jo dosegajo dirkači. Nažalost pa so bile tudi smrtne žrtve v tem športu. Na začetku formule 1 je bilo veliko smrtnih žrtev, saj formula ni bila prav preveč zavarovana. V zadnjih 25 letih pa sta bili dve smrtni žrtvi v formoli 1.
Predstavil vam bom 5 najhujših nesreč v formuli 1.
Niki Lauda je v Nürburgring prišel kot vodilni v svetovnem prvenstvu in svetovni prvak iz prjšne sezone. Dirka je potekala na prvotnem dirkališču, krog je bil dolg 22,8 km. Imenovali so ga”zeleni pekel”. Na začetku dirke je padal dež, zato so vsi dirkači imeli gume za mokro stezo. Po prvem krogu pa so jih šli zamenat za gume za suho stezo. Niki je izgubil pri tem kar precej časa, zato se je zagnal za tekmeci. V zavoju Bergwerk je voznik Ferrarija pripeljal z preveliko hitrostjo in izgubil nadzor nad vozilom. Trčil je v ograjo, vozilo se je pri tem vžgalo in ga odneslo na drugo stran steze. V Laudo sta nato zadela Harald Ertl in Brend Lunger, ki sta skupaj z Guyjem Edwardsom (ki je obšel Laudo) nesrečnika potegnila iz vozila. Laudo so nato hitro pripeljali v bolnišnico, kjer se je še nekaj dni bojeval za življenje. Nato je spustil le dve dirki in se na koncu boril za naslov svetovnega prvaka, ki pa ga nažalost ni osvojil, izgubil ga je za 1 točko proti Britancu Jamesu Huntu. Niki je kariero končal s tremi naslovi svetovnega prvaka v letih 1975, 1977, 1984.
Gilles Villeneuve je bil eden najbolj priljubljenih dirkačev v vsej zgodovini formule1, čeprav ni bil nikol svetovni prvak. V svoji bojda kratki karieri je zmagal 6 tekem za svetovno prvenstvo. Najbližje naslovu svetovnega prvaka pa je bil leta 1979, ko je zaostal le za sovoznikom v ferrariju Jodyjem Scheckterjem. Kanačan je odlično vozil v kvalifikacijah za veliko nagrado Belgije. Na konce kvalifikacije se je odločil, da bo z rablenimi gumami poskušal iz drugega mesta priti na prvo. Vendar pa je ob hitrem poiskusu naletev na Jochena Massa, ki je že zaklučil s svojim hitrim krogom. Gilles je z levo plevmatiko trčil v Nemčevo vozil, pri tem pa ga je dvignilo in ga začelo grdo prevračati. Pri prevračanju ga vrglo iz vozila v ograjo. Umrl je zaradi zloma vratu.
Tudi v tej nesreči je bil odleženec voznik Ferrarija. Gerhard Berger jo je utrpel v 4 krogu za veliko nagrado San Marina v Imoli. Zaradi prevelike hitrosti je v ovinku Tamburello je izgubil oblast nad vozilom in trčil v zid. Pri tem je vozilo zagorelo. Bergerja so hitro rešili. Otrpel je samo nekaj prask. Sezono leta 1989 Berger definitivno nima v dobrem spominu saj je ostal brez uvrstitve na prvih 11 dirkah sezone.
Brazilec Ayrton Senna velja za enga najboljših dirkačev vseh časev. Svojega imena si ni ustvaril le s številnimi zmagami in izjemnimi predstavami v kvalifikacijah, temveč s svojo strastjo in predanostjo športu ter svojo dejavnostjo v humanitarnih dejavnostih. Njegovo življenje se je končalo v 7. krogu velike nagrade San Marina. Pred njegovo nesrečo je stezo zapustil varnostni avto, ki je krožil zaradi nesreče Pedra Lamyja in JJ Lehta. Trikratni svetovni prvak voznik Willamsa naj bi imel pred nesrečo težave z volanom. Vtrgal naj bi se mu volanski drog, pri tem pa ga volan ni obogal več. Preden je zapeljal na travo je bila njegova hitrost 310 kilometrov na uro, ob trku v zid pa 218 kilometrov na uro. Ubila naj bi ga obesa na njegoven dirkalniku. Za Senno ni bilo več pomoči saj je močno karvavel. Dve uri po nesreči je njegovo življenje ogasnilo. Pet let prej je v istem ovinku trčil bivši sovoznik iz Ferrarija in Sennin zele dobri prijatelj Avstrijec Berger. Gerhard je v 16. krogu odstobil saj naj bi vedel, da je z njegovim prijateljem nekaj narobe. Teden leta 1994 v Imoli je bil zagodovo eden najbolj krvavih v vsej zgodovini formule 1. V petek je hudo prometno nesrečo preživel Rubens Barrichello. Sobotne kvalifikacije pa so se žalostno končale za Avstrijca Rolanda Ratzenbergerja, ki je v nesreči umrl.
V tej nesreči je bilo odeleženo 16 vozil. Nesreča pa se je pripetila že takoj po štartu. Na srečo je bila le materialna škoda. Dirka se je začela v dežju brez varnostnega avta. Nekaj sekund po štartu je zavrtelo Davida Coultharda. Ostali vozniki so slabo odreagirali in sledilo je pravo verižno trčenje. Ponoven štart je bil čez slabo uro, ki je bil usode za Mika Häkkinena. Omeniti je treba tudi trk Davida Coultharda in Michaela Schumachera v 25. krogu. Nemec je Škota prehiteval za en krog, ta pa se mu ni želel umakniti in Schumacher je trčil v njegov zadek. Nemec je potem izjavil, da je s to potezo Škot želel pomagati Fincu za v boju za naslov svetovnega prvaka.
Nesreče so ponavadi za gledavce atrakcija, vendar za vdeležence pa defenitivno ne.
Ogljete si posnetke.
Se vam je že zgodilo, da vas je napadla toča?
Ste bili že kdaj zaradi dežja mokri kot polizan cucek?
Evo točno to sem doživel pred dobro urco! Zagotove se sprašujete, kaj sem počel v takem vremenu zunaj! No, da vam razložim to štorijo.
Še ob sončnem vremenu smo se s klubskimi prijatelji odpravili na trenik. Šli smo na zeeeeeeeellllloooooo počasen tek, tako imenovan finček. Mislim da počasneje nemoreš tetči kot smo mi.
No in tako mi lepo pooooočaaaaaasi tečemo(jst sem že pošteno švical od tako počasnega teka). Tekli smo približno 40 minut, ko počasi začnejo naletavati kaplje. “Ah, saj bo samo manjša ploha”, sem dejal. Ja manjša ja!! Čez 5 minut je že scalo (kaj scalo, voda je z neba dobesedno v curkih pada). Mi pa lepo tekli finčka! V bližini se je pošteno bliskalo, tekli smo ob železni ograji, zato nas je bilo pošteno strah.
Ko sem bil že pošteno poscan od dežja sem začel premišljevati kaj če začne padati toča?! Kot bi me Bog zanalašč vslišal. Čez pet minut je po moji glavi že skakala ta trapasta toča. Kot bi dobival kamenje v glavo in v celo telo. Pred sabo sem videl le svoje športne copate, ki so bili že pošteno namočeni. Zatekli smo se pod nek most. Počakali smo, da toča konča s svojim napadom. Nato se s prijateljem odločiva, da greva po bližnici domov, prijateljici pa sta šla po načrtovani poti do doma. Ja bližnjica ja! Tekel sem po dobesedno reki, ki je tekla po makedamski poti.
Ko pritečva že skoraj do neke trgovine se spet vsuje toča. PA NE ŽE SPET NO!!! Ta napad je bil hujši. Zdaj pa nisem videl niti svojih športnih copatov. Videl sem le vodo, ki se je pretakala po mojih očeh. Bolelo me je vse od pete do glave. Tekla sva ko nora.
Nato končno pritečeva do trgovine. Počakava, da se toča zlije. Do doma sem imel samo še 100 metro.
Ko prispem domov, opazim očeta ki je čistel pred vhodom v klet. Ja ti p….. materna. Zalilo nam je klet. Na tleh pa so bile skoraj vsi stroji, ki jih potrebujemo za gradnjo naše hiše.
Privošil sem se prekrasen tuš!
Ja tko je če ne poslušaš vremenske napovedi!
Danes ob 21 bodo v Škofje Loki igrali Popdesign. Seveda se bom skupaj s prijatelji in PRIJATELJICAMI odeležil tega koncerta.
Ker so mi res dober bend, verjamem da bo spet dober žur.
S seboj bom vzel tudi svoj fotoaparat in bom posnel nekaj norih video in fotk, ki jih bom objavil na svojem blogu.
Dobrodošli na Popdesignu.
Ste se že kdaj sprli z izkušenim blogarjem?
Je izgubil živce in vas je želel z biljardno kruglo zadeti v mednožje?
To mi je danes (no bolje rečeno včeraj zvečer) storil moj prijatelj Kašpar. Po prepiru je vzel kroglo za biljard, jo nameril proti moji moškosti in jo ustrelil naravnost vanjo.
Bolečine so bile neznosne, upam da mi ni pobil vse potomce. No seveda bo prišel čas za maščevanje in to maščevanje bo slatko in seveda bo objavljeno na mojem blogu.
No pa da nam preveč dolgovezu oglejte si ta resničen prizor.
http://video.google.com/videoplay?docid=-3155260384822420996V glavnih vlogah: Kašpar in Remic
Pa veliko užitka!
V prvem objavu sem vam obljubil da vam bom predstavil hitrostno rolanje. Obljuba dela dolg.
Hitrostno rolanje je sorodnik hitrostnega drsanja in kotalkanja. Je zelo slabo razvit šport ter zelo malo spoštovan.
Osnovna in hkrati tudi obvezna oprema: Hitrostni rolerji, čelada in dres. Neobvezna oprema: ščitniki za komolce in kolena, kolesarske rokavice. Seveda je neobvezna oprema prav tako zaželjena, vendar pa to opremo profesonalci ponavadi ne uporabljajo, saj jih baje ovira.
Kratek opis rolerja: Roler je sestavljen iz čevlja, ki je samo do gležnja; podvozja-je več vrst: za 100 in 90 milimetrska kolesa, za 84 milimetrska kolesa in 80 milimetraska kolesa; brez koles pa roler definitivno nebi bil popolen, kolesa so zelo pomembna saj je važno kakšno trdoto koles izberemo. Zelo mehka kolesa so dobra za v dež,trda pa za na suho in ne drsečo podlago.
V hitrostem rolanju delimo tekmovanja na pisti in na cesti. Kaj je v tem razlika, se boste vprašali! Razlika je v tem, da je pista z nagnjnim ovinkom, krog pa je dol od 150 do 200 metrov. Cesta pa je brez nagnjenega ovinka, krog pa je dolg od 200 do 350 metrov.
Razdalje na pisti so od 300 metrov do 15 kilometrov, na cesti pa od 200 metrov do 20 kilometrov. Seveda obstaja tudi maraton 42 kilometrov-najbolj spoštova in priljubljena razdalja v hitrostnem rolanju. 42 kilometrov je razdalja, kjer se tekmovalci borijo za točke svetovnega pokala. Prav tako se ga vozi na koncu evropskega in svetovnega prvenstva. Maraton ponavadi poteka v 6 kilometrov dolgem krogu ali pa 42 kilometrov.
Kratek video o hitrostnem rolanju:
Seveda pa imamo v rolanju tudi zveznike. Meni najbolj priljubljen je Joey Mantia(zda) , ki vozi za team Luigino word. Joey je več kratni svetovni prvak, ter zmagovalec dveh tekem za svetovni pokal.
Danes se začenja svetovno prvenstvo v hitrostnem rolanju, ki je letos v Kolumbiji. Za vse ki vas zanimajo rezultati si jih lahko ogledate na tej strani: http://www.cali2007rollersport.com/
Najboljši tekmovalci prihajajo prav iz Kolumbije, v evropi pa so to Italijani. Slovenci se počasi a vztrajno prebijamo v vrh tega športa in verjamem, da bomo nekoč v samem vrhu.
Najboljšo slovensko uvrstitev je dosegel moj klubski prijatelj(imena, zaradi varstva osebnih podatkov, ne bom izdajal) iz Kranja, ki je bil v mladinski konkurenci evropskega prvenstva na 42km leta 2005 odličen tretji. V članski konkurenci pa je letos in lansko leto zasedel odlično 7. mesto na evropskem prvenstvu.
Nažalost rolanje ni olimpiska disciplina.
To naj bi bil malce skrčen opis hitrostnega rolanja.
Zaželjeni so vači komentarji.
V sledečem videu si lahko ogledate boleče in zmagoslavne trenutke v kolesarstvu.
V glavnih vlogah Jan Urlich in Lance Armstrong.
To je moja prva objava. Naslednjič bom napisal obseženjši članek o hitrostnem rolanju (seveda, saj ga treniram).
LP/MR
